Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil v soboto zgodaj zjutraj pridržan in prepeljan v Združene države Amerike po bliskoviti operaciji ameriških specialnih sil v Caracasu. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh, ki je vodil do odstavitve voditelja, ki ga je Washington dolgo obravnaval kot nezakonitega diktatorja in narko-terorista. Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila zajeta v svojem domu v vojaškem oporišču in prepeljana v New York, kjer se bosta soočila z obtožnico zaradi trgovine z mamili in narko-terorizma. Operacija, ki je trajala približno pol ure, je vključevala zračne napade na strateške cilje in uporabo helikopterjev nad prestolnico, kar je pokazalo popolno zračno premoč ameriških sil. Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA vsaj začasno upravljale z Venezuelo in njenimi obsežnimi naftnimi rezervami. Medtem ko so venezuelski izgnanci na Floridi in v nekaterih ameriških mestih proslavljali padec režima, so se v Caracasu in več ameriških mestih razvneli protesti proti tuji vojaški intervenciji. Podpredsednica Delcy Rodríguez, ki jo je venezuelsko sodišče imenovalo za začasno predsednico, je dejanje označila za imperialistično ugrabitev in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v prestolnici Venezuele Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, imenovano 'Absolute Resolve' (Popolna odločnost), označil za izjemen uspeh in poudaril, da so bili cilji doseženi brez ameriških žrtev. Po navedbah venezuelskih virov je v napadih, ki so vključevali bombardiranje vladnih in vojaških objektov, umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Madura so po zajetju v njegovi rezidenci s helikopterjem prepeljali na ladjo USS Iwo Jima, nato pa v New York, kjer so ga v lisicah privedli v prostore zvezne uprave za boj proti drogam (DEA). Obtožen je narkoterorizma, trgovine z mamili in nezakonitega posedovanja orožja. Medtem ko je vrhovno sodišče v Venezueli za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, je Trump že izdal opozorilo, naj nova voditeljica 'stori tisto, kar je prav', sicer bo snosila hujše posledice kot Maduro. Kitajska in Rusija sta dejanje ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava, Varnostni svet ZN pa se bo v ponedeljek sestal na izrednem zasedanju.

Ameriške posebne enote so v nočni operaciji z imenom »Popolna odločnost« (Absolute Resolve) v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki so jo spremljale močne eksplozije in zračni napadi na ključne cilje, se je končala z izročitvijo obeh v zvezni pripor v New Yorku. Predsednik Donald Trump je potrdil, da bosta Maduro in njegova soproga stopila pred sodnika zaradi obtožb o narkoterorizmu in zaroti za uvoz kokaina, pri čemer je Trump poudaril, da so ZDA pripravljene na morebitni drugi val napadov, če bo to potrebno. Zajetje je sprožilo ustavno in diplomatsko krizo, saj je Bela hiša napovedala, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale Venezuelo in njeno naftno infrastrukturo do »varne tranzicije«. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je kasneje skušal omiliti te izjave z navedbo, da bodo ZDA prek nadzora nad naftno industrijo le vršile pritisk na politično vodstvo. Medtem ko so venezuelski izseljenci na Floridi praznovali padec režima, so Združeni narodi, Evropska unija in več svetovnih prestolnic izrazili resno zaskrbljenost zaradi kršenja mednarodnega prava in nacionalne suverenosti, saj operacija ni bila odobrena s strani ameriškega kongresa ali Varnostnega sveta ZN.

Venezuelska prestolnica Caracas je bila tarča obsežne ameriške vojaške operacije, v kateri je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 80 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Po poročanju časnika New York Times, ki se sklicuje na visoke venezuelske uradnike, so ameriške sile izvedle letalske napade na letališča in druge strateške točke v osrednjem delu države. Operacija je privedla do aretacije dosedanjega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores, ki naj bi bila po nekaterih navedbah že prepeljana v pripor. Napetosti v regiji so se stopnjevale od zgodnjih jutranjih ur sobote, 3. januarja 2026, ko so Caracas pretresle prve eksplozije. Po zajetju Madura je vodenje države kot začasna predsednica prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Razmere na ulicah Caracasa ostajajo izredno negotove; poročila navajajo prisotnost vojaških in paramilitarnih patrulj, medtem ko se prebivalci spopadajo s pomanjkanjem in negotovostjo glede prihodnosti. Komunistična partija Venezuele je dejanje ostro obsodila kot imperialistično agresijo in kršitev mednarodnega prava, medtem ko so Združene države Amerike operacijo označile za nujno misijo za zajetje ubežnikov. Mednarodna skupnost je glede posredovanja močno razdeljena, saj so nekatere velesile, vključno s Kitajsko in Francijo, že izrazile uradno obsodbo ameriškega posega v suverenost države.

Ameriške specialne enote so v bliskoviti operaciji Absolute Resolve v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so operacijo izvedle elitne enote Delta Force ob podpori obveščevalne agencije CIA, ki je v venezuelski vladi imela svojega informatorja. Po obsežnih letalskih napadih na vojaške cilje, v katerih je po navedbah venezuelskih virov umrlo najmanj 40 ljudi, so Madura z ameriško vojaško ladjo in kasneje letalom prepeljali v New York, kjer je bil zaprt v priporni center v Brooklynu. Ameriško pravosodno ministrstvo je proti Maduru in njegovi soprogi objavilo obtožnico, ki ju bremeni narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina v Združene države Amerike ter nezakonitega posedovanja orožja. Trump je v izjavah za javnost napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena varna in ustrezna tranzicija oblasti. Poseben poudarek je namenil obnovi venezuelske naftne infrastrukture pod vodstvom ameriških podjetij. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in kršitev mednarodnega prava.

Združene države Amerike so v obsežni vojaški operaciji v Venezueli odvzele prostost dosedanjemu predsedniku Nicolásu Maduru in ga prepeljale v pripor v New York. Operacija se je začela s sofisticiranimi kibernetskimi napadi in uporabo letal za elektronsko vojskovanje, ki so ohromili obrambne sisteme v Caracasu in povzročili izpade komunikacij v prestolnici. Maduro se bo pred ameriškim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o mednarodni trgovini z drogami, skupaj s svojo soprogo Cilio Flores. Po poročanju tujih medijev je dogodek v Venezueli sprožil mešane odzive, od praznovanja nasprotnikov režima do nasilnih protestov Madurovih podpornikov, ki so v prestolnici sežigali ameriške zastave. Varnostni svet Združenih narodov se bo danes v New Yorku sestal na nujni seji, ki jo je zahtevala Venezuela. Prehodna predsednica Delcy Rodríguez je obsodila ameriški poseg kot nezakonito agresijo in napovedala obrambo države. Medtem ko del prebivalstva upa na konec dolgoletne gospodarske krize, se v tujini, vključno z Nemčijo, že vrstijo protestni shodi proti ameriškemu vojaškemu posredovanju pod geslom 'Roke stran od Venezuele'. Ameriška administracija operacijo opravičuje kot nujno zaustavitev narkoterorizma, ki ga je po njihovih navedbah sponzoriral Madurov režim.

Ameriški predsednik Donald Trump je poslal strogo opozorilo novoimenovani začasni predsednici Venezuele Delcy Rodríguez. Trump je poudaril, da bo Rodríguezova plačala izjemno visoko ceno, če ne bo sodelovala z Washingtonom in omogočila varnega prehoda oblasti. Opozorilo prihaja neposredno po tem, ko so ameriške sile v okviru vojaške operacije prijele in zaprle dosedanjega predsednika Nicolása Madura, s čimer se je končala njegova dolgoletna vladavina. Čeprav so Združene države Amerike izrazile pripravljenost na sodelovanje z novo venezuelsko vlado za stabilizacijo države, je Trump v telefonskem pogovoru za medije jasno nakazal, da bodo morebitne ovire pri uresničevanju ameriških ciljev sankcionirane strožje kot v primeru Madura. Rodríguezova, ki velja za ključno osebo prejšnjega režima, se je na čelu države znašla kot zakonita naslednica po Madurovi odstranitvi, vendar je pod močnim pritiskom mednarodne skupnosti za izvedbo korenitih političnih sprememb. Administracija v Washingtonu pričakuje popolno kooperativnost pri demontaži starega režima in vzpostavitvi demokratičnih procesov. Trumpove besede odražajo prehod k bolj agresivni zunanji politiki do Venezuele, kjer ZDA ne dopuščajo več prostora za pogajanja brez konkretnih rezultatov. Trenutno stanje v Karakasu ostaja napeto, saj se država spopada z negotovostjo po padcu Madura in vzponu njegove nekdanje tesne sodelavke na najvišji položaj.

Ameriške elitne vojaške enote so v bliskoviti operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narko-terorizma. Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh in napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, vključno z upravljanjem njenih bogatih naftnih rezerv. Do napada je prišlo po mesecih stopnjevanja napetosti in tajnega načrtovanja, kar predstavlja najodločnejšo ameriško vojaško intervencijo v Latinski Ameriki po invaziji na Panamo leta 1989. Medtem ko so nekateri deli venezuelske diaspore v ZDA proslavljali padec socialističnega voditelja, so številne države, vključno s Španijo, Brazilijo in Mehiko, obsodile dejanje kot kršitev mednarodnega prava in nevaren precedens za regionalno varnost. Znotraj ZDA so napad kritizirali predvsem napredni demokrati, ki opozarjajo na neustavnost operacije brez odobritve kongresa. V Venezueli trenutno vlada negotov mir, začasno vodenje države pa je po navodilih vrhovnega sodišča prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, ki zahteva Madurovo izpustitev.

Ameriška vojska je v bliskoviti operaciji v Caracasu zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju tujih tiskovnih agenc so ju ameriške posebne enote med nočnim napadom odpeljale iz njunega domovanja, ju prepeljale na vojaško ladjo USS Iwo Jima ter nato z letalom v New York. Maduro je trenutno zaprt v zveznem priporu Metropolitan Detention Center v Brooklynu, kjer naj bi se v ponedeljek prvič pojavil pred zveznim sodnikom na Manhattnu. Obtožnica ga bremeni narkoterorizma, trgovine z mamili in orožjem ter zločinov proti človečnosti. Operacija je bila po podatkih iz več virov silovita, saj so venezuelsko prestolnico stresle številne eksplozije, nad mestom pa so opazili prelete ameriških letal. Po navedbah uradnika venezuelske vlade za časnik The New York Times je v napadih umrlo vsaj 40 ljudi, med katerimi so tako vojaki kot civilisti. Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je sporočila, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo in njene naftne vire, medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez. Na aretacijo se je že odzvala Kitajska, ki zahteva takojšnjo izpustitev Madura in prekinitev kršitev mednarodnega prava.

Ameriške posebne sile so v bliskoviti vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, poimenovana »Absolute Resolve«, se je začela v soboto zgodaj zjutraj z vrsto eksplozij v venezuelski prestolnici, nakar so pripadniki enote Delta Force Madura vklenili in ga z vojno ladjo prepeljali v New York. Tam je bil v soboto zvečer že zaprt v zveznem zaporu v Brooklynu, kjer čaka na ponedeljkovo zaslišanje pred sodnikom zaradi obtožb o narkoterorizmu in zaroti za uvoz kokaina. Predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci na Floridi poudaril, da bodo ZDA začasno »upravljale« Venezuelo in njene naftne vire, dokler ne bo vzpostavljena varna tranzicija oblasti. Medtem ko so v delih Floride venezuelski izseljenci proslavljali padec režima, so se v mednarodni skupnosti pojavili ostri odzivi. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres in številni evropski voditelji so opozorili na nevaren precedens in kršitve mednarodnega prava, saj je bil ujet aktualni voditelj suverene države brez predhodne napovedi vojne ali odobritve kongresa. V Venezueli je vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki zahteva takojšnjo izpustitev Madura.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto zgodaj zjutraj tarča obsežne in bliskovite vojaške operacije ameriških posebnih enot Delta Force v prestolnici Caracas. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so ameriške sile izvedle »obsežen napad« na ključne vojaške in vladne objekte, v katerem je bilo po prvih ocenah ubitih najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti. Maduro in Floresova sta bila ugrabljena iz svoje rezidence in s helikopterjem prepeljana na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila kasneje z letalom deportirana v Združene države Amerike. Po pristanku na letališču v zvezni državi New York so Madura v ukleščenega v lisice prepeljali v prostore uprave za boj proti drogam (DEA) na Manhattnu, nato pa v priporni center Metropolitan v Brooklynu. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da je proti obema vložena obtožnica zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina in nezakonitega posedovanja težkega orožja. Trump je v izjavah za medije poudaril, da bodo ZDA začasno »upravljale« Venezuelo in prevzele nadzor nad njeno naftno infrastrukturo, dokler ne bo izveden ustrezen prehod oblasti. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje označila za barbarsko ugrabitev in kršitev mednarodnega prava.

Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za revijo The Atlantic ostro posvaril podpredsednico Venezuele Delcy Rodríguez. Trump je dejal, da se bo Rodríguez, če ne bo ravnala po navodilih Washingtona, soočila s še težjimi posledicami, kot so doletele Nicolása Madura. Ta grožnja prihaja v času izjemno napetih odnosov med državama, ki so se v zadnjih mesecih dodatno zaostrili zaradi ameriških vojaških operacij na venezuelskem ozemlju. Trumpov ton je bil tokrat precej bolj agresiven kot na nedavni tiskovni konferenci, kjer je sprva kazal večjo mero zadržanosti. Poleg napetosti z Venezuelo je Trump v istem pogovoru ponovno obudil svojo kontroverzno idejo o nakupu Grenlandije. Po njegovih besedah bi morali Združene države Amerike prevzeti nadzor nad tem otokom zaradi strateških razlogov in geopolitične lege v Arktiki. Trumpovo vztrajanje pri tej ideji, ki jo je prvič izrazil že v svojem prvem mandatu, še naprej povzroča nemir v mednarodnih diplomatskih krogih, zlasti med danskimi in grenlandskimi oblastmi, ki so takšne predloge že večkrat zavrnile kot nesprejemljive.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se znašla v ameriškem priporu, potem ko so Združene države Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo v Caracasu. Floresova, ki je veljala za ključno svetovalko in najvplivnejšo osebo v ozadju Madurovega režima, je bila skupaj z možem prepeljana v ZDA, kjer ju bremenijo obtožbe narkoterorizma in nezakonitega posedovanja orožja. Ameriško ministrstvo za pravosodje je poudarilo, da njuno pridržanje predstavlja konec večletnega obdobja avtokratskega vladanja, ki je temeljilo na tesnem sodelovanju med zakoncema. Evropska unija je ob tem dogajanju zavzela previdno, a jasno stališče. Z izjemo Madžarske so vse države članice EU pozvale k ponovni vzpostavitvi demokratičnih procesov v Venezueli, pri čemer so poudarile nujnost spoštovanja volje ljudstva. Medtem ko podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez zahteva dokaze o varnosti obeh ujetnikov, se mednarodna skupnost sooča z vprašanjem legitimnosti ameriškega posredovanja. Operacija, ki je vključevala bombardiranje vojaških in civilnih ciljev, je sprožila mešane odzive, od navdušenja med venezuelskimi izseljenci do ostrih obsodb nekaterih nevladnih organizacij, ki dejanje označujejo za nezakonito vojno.

Venezuelska vojska je za začasno predsednico države priznala Delcy Rodríguez, potem ko so ameriške posebne enote v operaciji z nazivom 'Absolute Resolve' (Popolna odločnost) zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriških uradnikov so Madura že prepeljali v zvezni zapor v Brooklynu, kjer se bo spopadal z obtožbami o narkoterorizmu in trgovini z mamilimi. Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino López je dejal, da vojska ostaja zvesta bolivarski vladi, in je razglasil stanje polne operativne pripravljenosti za obrambo pred 'imperialistično agresijo'. Operacija je bila po besedah ameriškega predsednika Donalda Trumpa plod večmesečnih priprav, ki so vključevale infiltracijo agentov Cia v Venezuelo in gradnjo replik predsedniških rezidenc za namene urjenja. Sin zajetega voditelja, Nicolás Maduro Guerra, je v zvočnem posnetku pozval privržence k mobilizaciji in zatrdil, da družina ostaja neomajna. Medtem ko se v Venezueli stopnjujejo napetosti, so se v mednarodni skupnosti že začeli pogovori o mirni tranziciji oblasti; italijanska premierka Giorgia Meloni se je o prihodnosti države že pogovarjala z opozicijsko voditeljico Marío Corino Machado.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil po nočni operaciji ameriških posebnih sil z imenom 'Operation Absolute Resolve' ujet in prepeljan v zvezni zapor v Brooklynu v New Yorku. Skupaj z njim so ameriške oblasti prijele tudi njegovo soprogo in ključno svetovalko Cilio Flores. Maduro se bo pred ameriškim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z drogami, kar je vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških vojaških dejavnosti v regiji. Operacija, ki jo nekateri tuji viri označujejo za bliskovit državni udar, je po poročilih zahtevala najmanj 40 žrtev, v Venezueli pa povzročila nevarno oblastno praznino. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele upravljanje nad Venezuelo in tam ponovno vzpostavile delovanje ameriških naftnih družb. Trenutno vodenje države v Caracasu začasno prevzema podpredsednica Delcy Rodríguez, ki pa kljub trditvam Washingtona o pripravljenosti na sodelovanje odločno zahteva izpustitev Madura. Medtem ko so v Madridu in Amsterdamu že izbruhnili protesti proti »imperialistični agresiji«, Trumpova administracija napoveduje ostre ukrepe proti vsem, ki bi poskušali ovirati tranzicijo oblasti po Madurovi odstranitvi.

Ameriške posebne enote so v drzni nočni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v pripor v New Yorku. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji, v kateri je sodelovalo več kot 150 letal in ki je v prestolnici povzročila izpade električne energije, napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele upravljanje Venezuele in njenih obsežnih naftnih rezerv. Madura v ZDA čakajo obtožbe zaradi narkoterorizma in vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami. Kljub Trumpovim izjavam o neposrednem vodenju države je ameriški zunanji minister Marco Rubio kasneje omilil retoriko in pojasnil, da si Washington ne želi dolgotrajne okupacije ali neposrednega upravljanja države na dnevni ravni. Rubio je poudaril, da bodo ZDA sodelovale s preostalimi venezuelskimi voditelji, če bodo ti sprejeli »pravilne odločitve«, vendar bodo ohranile vse vzvode pritiska. Medtem ko venezuelska diaspora v tujini slavi padec režima, so se v Kolumbiji, Braziliji, Čilu in Mehiki že pojavili ostri odzivi, ki operacijo označujejo za nevaren precedens in kršitev mednarodnega prava.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle drzno vojaško operacijo v prestolnici Venezuele, med katero so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki je trajala približno pol ure, označil za velik uspeh in napovedal, da bodo ZDA vsaj začasno prevzele upravljanje države ter njenih obsežnih naftnih rezerv. Madura, ki so ga ameriške oblasti leta 2020 obtožile narkoterorizma, so že prepeljali v New York, kjer se bo soočil s kazenskim pregonom. Operacija je sledila večmesečnemu stopnjevanju pritiskov in tajnemu načrtovanju, kar predstavlja najodločnejše ameriško posredovanje v Latinski Ameriki po invaziji na Panamo leta 1990. Medtem ko so v nekaterih delih ZDA in v Miamiju, kjer živi številna venezuelska skupnost, izbruhnila praznovanja, so se v Venezueli in drugod po svetu odzvali z ogorčenjem. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejanje označila za imperialistično ugrabitev in zahtevala izpustitev Madura, medtem ko je vrhovno sodišče Venezuele njo imenovalo za začasno predsednico. Kritike prihajajo tudi iz ameriškega kongresa in mednarodne skupnosti. Demokratski poslanci opozarjajo na nezakonitost posega brez odobritve kongresa, več latinskoameriških držav in Španija pa so v skupni izjavi obsodile kršitev suverenosti, ki postavlja nevaren precedens za regionalno varnost. Kljub Trumpovim napovedim o neposrednem upravljanju Venezuele je zunanji minister Marco Rubio pozneje poskušal umiriti napetosti z izjavami, da ZDA ne nameravajo prevzeti vsakodnevnega vodenja države.

Ameriška vojska je v nočni operaciji v Caracasu zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljala v Združene države Amerike. Po silovitih eksplozijah, ki so v soboto, 3. januarja 2026, pretresle venezuelsko prestolnico, so ameriške oblasti potrdile uspeh misije, v kateri je po neuradnih podatkih življenje izgubilo približno 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo utemeljil z bojem proti narkoterorizmu in napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo in njene naftne vire. Maduro je v spremstvu agentov zveznega preiskovalnega urada FBI in agencije za boj proti drogam DEA že prispel v New York, kjer so ga pod strogimi varnostnimi ukrepi prepeljali v zvezni pripor v Brooklynu. Ob prihodu na ameriška tla je nekdanji predsednik pred novinarji deloval mirno in celo voščil srečno novo leto. V Venezueli je vodenje države začasno prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, medtem ko je vrhovno sodišče države razglasilo izredno stanje. Kitajska je že ostro obsodila dejanje in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, operacijo pa označila za kršitev mednarodnega prava.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil v soboto, 3. januarja 2026, zajet v okviru obsežne in nepričakovane ameriške vojaške operacije v Caracasu. Operacija, ki jo je ameriška administracija poimenovala »Popolna odločnost« (Absolute Resolve), se je začela z vrsto eksplozij v venezuelski prestolnici, ki so jim sledile dejavnosti specialnih enot Delta Force. Maduro je bil skupaj s soprogo Cilio Flores z vojaško ladjo prepeljan v Združene države Amerike, kjer sta že prispela v New York. Tam se bosta v ponedeljek na zveznem sodišču v Brooklynu soočila z obtožbami o narkoterorizmu in zaroti za uvoz kokaina. Predsednik ZDA Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu potrdil zajetje in izjavil, da bodo ZDA začasno »upravljale« Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena varna tranzicija oblasti. Kljub navedbam o vpletenosti opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado je Trump poudaril, da bodo ZDA neposredno nadzorovale naftno infrastrukturo in energetski sektor države, da bi zagotovile dobičkonosnost in obnovo. Medtem ko so v nekaterih delih ZDA, predvsem v Floridi, venezuelski izseljenci proslavljali padec režima, je dejanje sprožilo ostre mednarodne kritike. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres in številne države so opozorili na kršitev mednarodnega prava in nevarnost postavljanja precedensa ugrabitev tujih voditeljev. Znotraj Venezuele je vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je zahtevala takojšnjo izpustitev Madura. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je skušal umiriti napetosti z izjavami, da ZDA ne bodo vpletene v vsakodnevno upravljanje države, temveč se bodo osredotočile na naftno karanteno, s katero bodo pritiskale na politične spremembe.

Ameriške posebne vojaške sile so v obsežni operaciji, poimenovani 'Absolutna odločnost', zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York. Maduro in njegova soproga se v Združenih državah Amerike soočata z obtožbami narkoterorizma in financiranja terorizma, povezanih z delovanjem kartela 'Cártel de los Soles'. Operacija, ki je vključevala zračne napade na strateške cilje v Venezueli, je po prvih poročilih zahtevala približno 40 smrtnih žrtev, med katerimi naj bi bili tako vojaki kot civilisti. Po zajetju Madura je vodenje Venezuele kot začasna predsednica prevzela dosedanja podpredsednica Delcy Rodríguez. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države začasno prevzele nadzor nad državo in vključile ameriške naftne družbe v obnovo gospodarskega sektorja. Dogajanje v Caracasu sproža številna pravna vprašanja o mednarodni legitimnosti ameriškega posredovanja in usodi ruskih investicij, saj Rusija po padcu Madurovega režima tvega izgubo več milijard dolarjev vloženih sredstev in posojil.

Ameriške posebne enote Delta Force so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v prestolnici Caracas, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje države do vzpostavitve varnega prehoda oblasti. Po navedbah ameriških uradnikov so Madura že prepeljali v New York, kjer je zaprt v zveznem priporu v Brooklynu, v ponedeljek pa naj bi stopil pred sodnika. Operacija se je začela v zgodnjih jutranjih urah z zračnimi napadi na ključne vojaške in vladne objekte, pri čemer naj bi po poročanju časnika The New York Times umrlo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da je bila proti Maduru in njegovi soprogi vložena nova obtožnica, ki ju bremeni narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina in nezakonitega posedovanja orožja. Medtem ko so v nekaterih delih države in v tujini (npr. v Čilu) izbruhnili ulični proslavi ob padcu režima, so zavezniki Venezuele, vključno s Kitajsko in Rusijo, ostro obsodili ameriško posredovanje kot grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Venezuelsko vrhovno sodišče je za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in zatrdila, da Venezuela nikoli ne bo postala ameriška kolonija. Trump je na to odgovoril z neposredno grožnjo, da bo Rodríguezova »plačala visoko ceno«, če ne bo sodelovala z ameriškimi zahtevami, zlasti glede dostopa do venezuelskih naftnih rezerv.

Združene države Amerike so po uspešni vojaški operaciji, v kateri so zajele dolgoletnega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo, izrazile pripravljenost na sodelovanje s preostalim vodstvom države. Začasno vodenje Venezuele je prevzela dosedanja podpredsednica Delcy Rodríguez, ki se je s predstavniki Washingtona že začela pogajati o politični tranziciji. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem sporočil, da bodo ZDA državo usmerjale proti stabilizaciji, hkrati pa je novi voditeljici postavil ultimat, naj stori "pravo stvar", sicer bodo posledice zanjo hujše kot za Madura. Operacija ameriške vojske in poznejši prevzem oblasti s strani Rodríguezove predstavljata vrhunec večmesečnih napetosti, ki so jih zaznamovale tajne operacije Cie, gospodarske sankcije in vojaška prisotnost ob venezuelskih obalah. Medtem ko se del venezuelske opozicije pod vodstvom Maríe Corine Machado počuti zapostavljenega, se zdi, da je Washington trenutno osredotočen na pragmatične dogovore s tistimi predstavniki nekdanjega režima, ki so pripravljeni na dialog. Razmere v državi ostajajo negotove, saj prehod v novo politično ureditev poteka pod neposrednim nadzorom in pritiski ameriške administracije.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se nahaja v priporu v New Yorku, potem ko so ga ameriške posebne enote v soboto ujele med bliskovito vojaško operacijo v Caracasu. Operacija, ki jo je ukazal predsednik ZDA Donald Trump, je vključevala letalske napade na strateške cilje, vključno z vojaško bazo Fuerte Tiuna, kjer so Madura in njegovo soprogo Cilio Flores zajeli ter ju prepeljali v Združene države Amerike. Maduro se zdaj sooča z obtožbami zaradi narkoterorizma, trgovine z drogami in orožjem. Po Madurovem zajetju je venezuelsko vrhovno sodišče odredilo, da vodenje države kot vršilka dolžnosti predsednice prevzame podpredsednica Delcy Rodríguez. Medtem ko Rodríguezova operacijo označuje za »ugrabitev« in zahteva Madurovo izpustitev, so venezuelske oborožene sile že izrazile podporo novi začasni voditeljici. Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno »upravljale« Venezuelo do varnega prehoda v demokracijo, pri čemer je poudaril pomen venezuelskih naftnih rezerv in zagrozil Rodríguezovi z »visoko ceno«, če ne bo sodelovala pri ameriških zahtevah.

Ameriške vojaške sile so v spektakularni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, kjer se bo spopadal z obtožbami narkoterorizma. Predsednik ZDA Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh in poudaril, da bo osrednji cilj prihodnjega ameriškega upravljanja Venezuele zagotovitev nadzora nad tamkajšnjimi obsežnimi zalogami nafte. Čeprav so ZDA mesece trdile, da so vojaške dejavnosti v regiji del boja proti trgovini z drogami, je Trump v zadnjem nagovoru nafto omenil več kot desetkrat, kar potrjuje strateške interese Washingtona v regiji. Operacija, v kateri je sodelovalo približno 150 letal in elitne enote, kot sta Delta Force in FBI Hostage Rescue Team, je po poročilih zahtevala najmanj 40 življenj, med katerimi so tako vojaki kot civilisti. V Caracasu vlada negotovo vzdušje; medtem ko so nekatere trgovine in ustanove zaprte, Madurovi sodelavci, ki so ostali v državi, zahtevajo njegovo izpustitev. Za začasno predsednico je bila ob podpori vrhovnega sodišča imenovana dosedanja podpredsednica Delcy Rodríguez, vendar ameriški državni sekretar Marco Rubio nakazuje, da bo Washington prek nadzora nad naftno industrijo narekoval prihodnjo politiko države. Mednarodna skupnost in ameriški notranjepolitični vrh sta glede operacije globoko razdeljena. Demokratski voditelji v ZDA so napad označili za nezakonit, saj Trump zanj ni pridobil odobritve kongresa. Pravni strokovnjaki medtem opozarjajo, da se bo Maduro na sodišču verjetno skliceval na diplomatsko imuniteto, podobno kot nekdanji panamski diktator Manuel Noriega, vendar so možnosti za uspeh takšne obrambe majhne, saj ZDA Madura ne priznavajo več kot legitimnega voditelja države. Operacija po mnenju analitikov pošilja jasno sporočilo Rusiji in Kitajski o novi ameriški pripravljenosti na uporabo sile za zaščito lastnih interesov brez predhodnega posvetovanja z zavezniki.

Ameriške elitne enote so v soboto v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežno vojaško operacijo v prestolnici Caracas, med katero so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je šlo za briljantno in bliskovito akcijo, ki je bila usmerjena proti voditelju, ki ga Washington že dlje časa označuje za nelegitimnega diktatorja in narko-terorista. Maduro je bil po zajetju nemudoma prepeljan na ameriško ozemlje in je v večernih urah že pristal na letališču Stewart v New Yorku, kjer se bo skupaj s soprogo moral soočiti s kazenskim pregonom zaradi obtožb o zaroti v narko-terorizmu iz leta 2020. Operacija, ki je sprožila mešane odzive po vsem svetu, je bila po mnenju poznavalcev najodločnejša ameriška akcija za spremembo režima po invaziji na Irak leta 2003. Trump je v izjavah za Fox News nakazal, da bodo Združene države Amerike vsaj začasno prevzele upravljanje Venezuele in njenih obsežnih naftnih rezerv. Medtem ko so v nekaterih delih ZDA in Venezuele izbruhnili protesti proti vojaškemu posredovanju, so pripadniki venezuelske diaspore na Floridi Madurov padec proslavili na ulicah. V Caracasu ostaja situacija napeta, saj je vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki od ZDA zahteva takojšnjo izpustitev odstavljenega voditelja. Mednarodna skupnost je razdeljena, saj so države kot Brazilija, Mehika in Španija že kritizirale dejanje kot nevaren precedens za regionalno varnost.

Ameriške specialne enote so v nočni operaciji v venezuelski prestolnici Caracas zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki so jo spremljali letalski napadi in eksplozije, se je končala s prevozom zakoncev na ameriško vojaško ladjo in nato v New York, kjer so ju ameriške oblasti uradno priprle. Maduro je v Brooklynu obtožen narkoterorizma in zarote za uvoz kokaina v Združene države Amerike. Administracija predsednika Donalda Trumpa je ob tem napovedala, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale Venezuelo in njeno naftno infrastrukturo. Medtem ko v delih Floride potekajo praznovanja venezuelskih izseljencev, je mednarodna skupnost glede ameriškega posredovanja razdeljena. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je dejanje označil za nevaren precedens in kršitev mednarodnega prava. Tudi v ZDA so demokrati kritični do predsednika Trumpa, saj naj bi deloval brez odobritve kongresa. V Venezueli je vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki zahteva izpustitev Madura, medtem ko Trumpova administracija nakazuje, da bi lahko uporabila nadzor nad nafto za izsiljevanje političnih sprememb.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil v nočni vojaški operaciji ameriških specialnih sil v Caracasu zajet in prepeljan v Združene države Amerike. Po ukazu predsednika Donalda Trumpa so ameriške sile izvedle niz zračnih napadov na vojaške cilje v venezuelski prestolnici, ki so po prvih podatkih zahtevali najmanj 40 življenj, med njimi tako vojakov kot civilistov. Maduro je bil skupaj s soprogo Cilio Flores z letalom prepeljan na letališče Stewart v New Yorku, od koder so ga z močnim varovanjem agentov FBI in DEA premestili v zvezni zapor Metropolitan Detention Center v Brooklynu. Ameriško pravosodno ministrstvo pod vodstvom Pam Bondi je proti Maduru vložilo obtožnico zaradi narkoterorizma, trgovine z drogami in orožjem ter zločinov proti človeštvu. Trump je po operaciji izjavil, da bodo ZDA prevzele nadzor nad Venezuelo in njenimi naftnimi rezervami. Medtem je vrhovno sodišče Venezuele za začasno predsednico države imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez. Na mednarodnem prizorišču je Kitajska operacijo že obsodila kot kršitev mednarodnega prava in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, medtem ko se v New Yorku pripravljajo na njegovo ponedeljkovo prvo zaslišanje pred sodiščem.

V zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 so ameriške specialne sile Delta Force in obveščevalna služba CIA izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, je vključevala zračne napade na ključne vojaške objekte in rezidenco voditelja. Po poročanju tujih medijev je bilo v napadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi vojaki in civilisti, vendar ameriška stran ne poroča o žrtvah v svojih vrstah. Madura so po zajetju z vojaško ladjo USS Iwo Jima in letalom prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem v Brooklynu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posredovanju orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je poudarila, da bosta oba deležna »polnega srda ameriškega pravosodja«. Trump je medtem napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varen prehod oblasti in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških podjetij. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala močno razdeljeno. Medtem ko so venezuelske skupnosti v izgnanstvu, zlasti v ZDA in Čilu, proslavljale padec režima, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Generalni sekretar ZN António Guterres je dejanje označil za nevaren precedens. V Venezueli je ustavno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in napovedala odpor.

Vrhovno sodišče Venezuele je razglasilo »začasno in prisilno odsotnost« predsednika Nicolása Madura, s čimer je predsedniška pooblastila za obdobje treh mesecev z možnostjo podaljšanja na šest uradno prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Politični preobrat v državi je dodatno utrdila venezuelska vojska, ki je javno izrazila polno podporo novi predsednici, kar v trenutnih negotovih razmerah predstavlja ključen dejavnik stabilnosti režima. Ta nenadna menjava na vrhu države sledi obdobju izjemnih zunanjepolitičnih pritiskov in notranjih trenj. Čeprav uradni razlogi za Madurovo odsotnost niso podrobneje pojasnjeni, odločitev sodišča in takojšnja podpora oboroženih sil nakazujeta na vnaprej usklajen prenos oblasti. Rodríguez bo v tem mandatu odgovorna za vodenje države, ki se spopada z globoko gospodarsko krizo in mednarodno izolacijo, medtem ko usoda Nicolása Madura ostaja nejasna.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, stopnjeval pritiske na tamkajšnjo oblast. V telefonskem pogovoru za revijo The Atlantic je odkrito zagrozil venezuelski podpredsednici Delcy Rodríguez. Trump je poudaril, da bo Rodríguezova, če ne bo v celoti sodelovala z Združenimi državami Amerike, plačala visoko ceno, ki bo verjetno še višja od tiste, ki jo je plačal Maduro. Slednji je trenutno zaprt v New Yorku, medtem ko Trump napoveduje, da bodo ZDA prevzele nadzor nad venezuelskimi naftnimi viri. Trumpova agresivna zunanja politika v regiji sproža mednarodno zaskrbljenost zaradi ponovnega vzpona vplivnih sfer iz 19. stoletja. Predsednik ZDA je nakazal, da Venezuela morda ni osamljen primer, in izdal opozorila tudi Kolumbiji, Kubi in Mehiki. Poleg dogajanja v Latinski Ameriki so v javnost ponovno prišle informacije o Trumpovem zanimanju za prevzem Grenlandije, kar kaže na širšo strategijo ameriške dominance. Kritiki opozarjajo na proces »putinizacije« ameriške zunanje politike, kjer se diplomatski pritiski vse pogosteje nadomeščajo z neposrednimi vojaškimi grožnjami in posegi v suverenost tujih držav.

Predsednik Trump je napovedal aktivno vlogo ZDA pri politični in gospodarski reorganizaciji Venezuele, s poudarkom na izkoriščanju njenih naftnih rezerv. Kljub temu prihodnost institucij Venezuele ostaja nejasna, saj Trump ni jasno definiral načrtov, razen nadzora nad venezuelskim nafto. Čeprav ima Venezuela največje zaloge nafte, prispeva le 1% k svetovni proizvodnji.

Združene države Amerike so v soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so elitne enote izvedle bliskovit napad na Madurovo rezidenco v vojaški bazi v Caracasu, od koder so ga prepeljali na ameriško vojno ladjo in nato v New York. Maduro se bo pred ameriškim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb narko-terorizma, ki so bile proti njemu vložene že leta 2020. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega vojaškega pritiska na Caracas. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA vsaj začasno prevzele nadzor nad Venezuelo in njenimi obsežnimi naftnimi rezervami. Medtem ko so v nekaterih delih Združenih držav in Venezuele poročali o proslavljanju Madurovega padca, so dogodek ostro obsodile komunistične stranke Mehike, Kanade in ZDA ter več latinskoameriških držav in Španija, ki v dejanju vidijo kršitev mednarodnega prava. V Venezueli trenutno vlada napeto zatišje, vrhovno sodišče pa je za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, čeprav ostaja prihodnost države pod ameriško okupacijo negotova.

Ameriška vojska je v nočni operaciji v Caracasu zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljala v Združene države Amerike. Po silovitih eksplozijah, ki so stresle venezuelsko prestolnico, je predsednik Donald Trump potrdil aretacijo in napovedal, da bodo ZDA prevzele nadzor nad Venezuelo ter njenimi naftnimi viri. Operacija, v kateri je po poročanju tujih medijev umrlo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki, je povzročila mednarodni pretres. Madura so v New York prepeljali z vojaškim letalom in ga pod strogim nadzorom agentov DEA ter FBI namestili v zvezni pripor v Brooklynu. Zajeti voditelj se bo moral pred zveznim sodiščem na Manhattnu zagovarjati zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z drogami in nezakonitem posedovanju orožja. Medtem ko Kitajska zahteva njegovo takojšnjo izpustitev in operacijo označuje za kršitev mednarodnega prava, je vrhovno sodišče Venezuele za začasno predsednico države imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez. Kljub aretaciji so se v javnosti pojavili posnetki Madura v lisicah, na katerih je ob prihodu v pripor prisotnim v angleščini ironično zaželel srečno novo leto. Ameriške oblasti so ob tem razkrile, da so Madura dlje časa spremljale s pomočjo obveščevalcev CIA v njegovi bližini in brezpilotnih letal.

Ameriška vojska je v bliskoviti vojaški operaciji v Caracasu zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljala v New York, kjer ju čaka sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu. Operacija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, je vključevala letalske napade na ključne cilje v venezuelski prestolnici in posredovanje specialnih enot Delta Force. Trump je po zajetju napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno neposredno upravljale z Venezuelo in njeno naftno infrastrukturo, dokler ne bo vzpostavljena »primerna tranzicija«. Venezuelsko vrhovno sodišče je za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, medtem ko je del opozicije pod vodstvom Maríe Corine Machado dogajanje pozdravil kot konec diktature. Mednarodna skupnost ostaja globoko razdeljena; generalni sekretar ZN Antonio Guterres in številni pravni strokovnjaki opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in nevarno ustvarjanje precedensa, medtem ko so nekatere evropske države in Ukrajina izrazile razumevanje za konec Madurovega režima. V Južni Floridi so venezuelski izseljenci novice sprejeli z bučnim slavjem, medtem ko v Caracasu vlada negotova tišina pod nadzorom oboroženih milic.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je izvedla obsežno vojaško operacijo "Resolucija Absolutna", v kateri so posebne enote na venezuelskem ozemlju zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po poročanju tujih medijev je Maduro že prispel v New York, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu in financiranju terorizma. V operaciji, ki je vključevala tudi zračne napade na strateške cilje, je po prvih podatkih umrlo približno 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Združene države Amerike so po zajetju sporočile, da bodo začasno prevzele nadzor nad državo, Trump pa je napovedal prihod ameriških naftnih družb. Za vršilko dolžnosti predsednice Venezuele je bila imenovana dosedanja podpredsednica Delcy Rodríguez, vendar ameriški predsednik meni, da nima potrebnega ugleda za dolgoročno vodenje. Pad režima ima lahko hude posledice za Rusijo, saj Vladimir Putin tvega izgubo več milijard dolarjev vrednih investicij in posojil, ki jih je Moskva namenila Madurovi vladi. Pravna stroka medtem opozarja na številna vprašanja glede zakonitosti tovrstnega ameriškega posega v suvereno državo.

Ameriške elitne sile Delta Force so v sodelovanju s Cio v zgodnjih jutranjih urah v Caracasu izvedle bliskovito vojaško operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je bila operacija, ki je vključevala obsežne zračne napade na vojaško infrastrukturo v Venezueli, izjemno uspešna. Madura so z ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima prepeljali v New York, kjer je bil uradno obtožen narkoterorizma in trgovine s kokainom. Operacija, poimenovana »Absolute Resolve«, je povzročila precejšnje razdejanje v venezuelski prestolnici, kjer so poročali o številnih eksplozijah in prekinitvah oskrbe z električno energijo. Po neuradnih podatkih naj bi v napadih umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da bodo Združene države začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti, hkrati pa je napovedal aktivno vlogo ameriških naftnih podjetij pri sanaciji tamkajšnje energetske infrastrukture. Venezuelsko vrhovno sodišče je po zajetju Madura za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Ta je ameriško posredovanje označila za barbarsko ugrabitev in kršitev mednarodnega prava, medtem ko so se v mednarodni skupnosti zvrstile ostre obsodbe, predvsem s strani Rusije in Kitajske, ki zahtevata takojšnjo izpustitev Madura.

V ameriškem vojaškem napadu na Venezuelo je bilo ubitih najmanj 40 ljudi, operacija pa je vodila do padca dolgoletnega avtoritarnega voditelja Nicolása Madura. Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je za Madurovo naslednico izbral podpredsednico Delcy Rodríguez, kar pa povzroča nemir med evropskimi zavezniki in v regiji. Evropski voditelji so ostali razdeljeni; čeprav pozdravljajo konec Madurovega režima, izražajo resne pomisleke glede skladnosti ameriškega posredovanja z mednarodnim pravom. Mnogi opozarjajo, da Trumpovo dejanje, ki vključuje nadzor nad venezuelsko naftno industrijo, postavlja nevaren precedens v svetovnem redu. Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je napad označil za grožnjo svetovni stabilnosti in opozoril, da bi se podobna usoda lahko kmalu zgodila kateri koli drugi državi. Razmere na terenu ostajajo napete, saj zvesti generali in oborožene milice še naprej obvladujejo določene dele države, kar otežuje politično tranzicijo, ki jo načrtuje Washington. Združene države Amerike so hkrati še poostrile naftne sankcije, da bi dokončno zlomile odpor ostankov prejšnjega režima.

Venezelska vojska je obsodila »strahopetno ugrabitev« Nicolása Madura in njegove žene ter obtožila ameriške sile »hladnokrvnega« umora Madurovega varnostnega spremstva. Obrambni minister Vladimir Padrino López je Združene države obtožil kolonialističnih teženj.

Po aretaciji Nicolása Madura so venezuelske oborožene sile priznale Delcy Rodríguez za začasno predsednico države za obdobje 90 dni. Minister za obrambo Vladimir Padrino López je javno podprl Rodríguezovo. Medtem je María Corina Machado pozvala k svobodi. Nicolás Maduro je bil zaprt v Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu. Donald Trump je zagrozil Rodríguezovi z resnimi posledicami, če ne bo ravnala pravilno.

Ameriške posebne enote so v bliskoviti vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Predsednik ZDA Donald Trump je v soboto potrdil, da sta bila zakonca po nočnem napadu na njuno rezidenco prepeljana na ameriško vojaško ladjo, od koder bosta potovala v New York. Tam se bosta spopadla z obtožbami o narkoterorizmu in vodenju mamilarskih kartelov. Trump je poudaril, da bodo ZDA vsaj začasno prevzele upravljanje Venezuele in njenih naftnih rezerv, kar je označil za nujno za stabilizacijo regije po letih avtoritarne vladavine. Operacija, ki so jo nekateri opazovalci primerjali z invazijo na Panamo leta 1990, je sprožila mešane odzive po vsem svetu. Medtem ko so venezuelski izseljenci na Floridi proslavljali konec Madurovega režima, so nekateri ameriški kongresniki in mednarodne organizacije obsodili napad kot nezakonito dejanje agresije proti suvereni državi. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je zahtevala izpustitev Madura in se razglasila za začasno predsednico, medtem ko so poročila o žrtvah med venezuelskimi vojaki in civilisti potrdila resnost spopadov v prestolnici.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil v soboto zajet v obsežni vojaški operaciji ameriških sil v Caracasu, nato pa pod strogim nadzorom FBI in DEA prepeljan v New York. Operacija, ki jo je ukazal predsednik ZDA Donald Trump, je vključevala zračne napade in desante na ključne lokacije v prestolnici, pri čemer je po poročanju tujih medijev umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta v večernih urah pristala na letališču Stewart, od koder sta bila s helikopterjem prepeljana v zvezni zapor Metropolitan Detention Center v Brooklynu. Ameriško pravosodno ministrstvo Madura obtožuje narkoterorizma, trgovine z drogami in orožjem ter zločinov proti človečnosti. Ob prihodu v pripor, kjer so ga posnele številne kamere, je Maduro zbranim ironično zaželel srečno novo leto. Medtem ko so ZDA napovedale, da bodo začasno prevzele nadzor nad državo in njenimi naftnimi rezervami, je vrhovno sodišče Venezuele za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez. Na mednarodnem prizorišču je Kitajska že zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in obsodila dejanje kot kršitev mednarodnega prava, medtem ko so odzivi na Zahodnem Balkanu mešani.

Ameriška vojska je v soboto zgodaj zjutraj izvedla obsežen letalski in kopenski napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljen varen prehod oblasti. Madura so pod strogim varovanjem agentov FBI in DEA že prepeljali v New York, kjer je zaprt v pripornem centru v Brooklynu. Zajetje je vrhunec večmesečnih pritiskov in obtožb o narkoterorizmu, ki jih proti Maduru vodijo ameriška sodišča. Po navedbah ameriške pravosodne ministrice Pam Bondi se bo Maduro soočil z obtožbami o zaroti za uvoz kokaina in nedovoljenem posedovanju orožja. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških skupnostih v ZDA in tujini (npr. v Čilu) izbruhnila praznovanja, so Rusija, Kitajska in Iran dejanje ostro obsodili kot agresijo in kršitev mednarodnega prava. V Venezueli je vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje označila za barbarsko ugrabitev.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je svojo prvo noč v priporu preživel v zveznem centru za pridržanje v Brooklynu v New Yorku, potem ko so ga ameriške oblasti prijele v obsežni operaciji. Do aretacije je prišlo manj kot 24 ur po njegovem zajetju, kar predstavlja dramatičen preobrat v dolgoletnih napetostih med Caracasom in Washingtonom. Pričakuje se, da bo Maduro v prihodnjih dneh stopil pred zveznega sodnika na Manhattnu, kjer se bo soočil z uradno obtožnico. Medtem ko se Maduro nahaja v ameriškem priporu, je oblast v Venezueli prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Prevzem funkcije v Caracasu poteka v času izredne politične negotovosti v državi, ki jo že leta pestijo gospodarska kriza in diplomatska osamitev. Ameriške oblasti aretacije podrobneje še niso pojasnile, vendar je dogodek neposredna posledica stopnjevanja pritiska in prikritih operacij, ki jih je pred meseci odobrila ameriška administracija z namenom destabilizacije Madurovega režima.

Venezuelski minister obrambe, Vladimir Padrino Lopez, je v televizijskem nagovoru obtožil ameriške vojake, da so med zajetjem predsednika Nicolása Madura in njegove žene Silie Flores pobili večino njune osebne straže in naključne civiliste.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene sodelovati s trenutno venezuelsko vlado, če bo ta sprejela ustrezne odločitve. Izjava prihaja v času pomembnih političnih premikov v Caracasu, kjer je položaj začasne predsednice države prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Rubio je poudaril, da bodo dejanja venezuelskih oblasti tista, na podlagi katerih bodo ZDA presojale prihodnje odnose in morebitno sprostitev pritiskov. Kljub nakazani možnosti sodelovanja je Rubio zagotovil, da bodo ZDA ohranile pritisk na Venezuelo z namenom zaščite ameriških interesov. Ameriška diplomacija pozorno spremlja razvoj dogodkov po zadnjih operacijah v prestolnici in poudarja, da je žogica zdaj na strani venezuelskega vodstva. Odločitev o stopnji sodelovanja bo odvisna od konkretnih korakov, ki jih bo Caracas storil v smeri demokratičnih standardov in stabilizacije regije.

Ustavni senat venezuelskega vrhovnega sodišča (TSJ) je v soboto odredil, da izvršna podpredsednica Delcy Rodríguez takoj prevzame položaj vršilke dolžnosti predsednice Bolivarske republike Venezuele. Odločitev, ki jo je javno razglasila predsednica senata Tania D'Amelia, sledi dramatičnim dogodkom, v katerih so ameriške vojaške sile izvedle operacijo zajetja dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Po navedbah sodišča je bil Maduro aretiran in prepeljan v Združene države Amerike, kar je v državi ustvarilo institucionalno praznino na vrhu izvršne oblasti. Vrhovno sodišče je z imenovanjem Rodríguezove poskušalo vzpostaviti kontinuiteto oblasti v okviru obstoječega čavista režima, medtem ko se država spopada z negotovo politično tranzicijo. Ta poteza pomeni ključen preobrat v dolgoletni politični krizi, ki pretresa to južnoameriško državo, saj prvič po dolgem obdobju Maduro ne zaseda več predsedniškega stolčka.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so zajele ameriške oborožene sile v Caracasu in ju odpeljale v ZDA, kjer ga obtožujejo. ZDA sodelujejo z obstoječo vlado Venezuele. Kuba je izjavila, da je pripravljena pomagati Venezueli, vključno z vojaško pomočjo. ZDA so konec leta 2025 Maduru ponudile izgnanstvo v Turčijo v zameno za odstop s položaja. Ameriški državni sekretar Marco Rubio meni, da je o volitvah v Venezueli še prezgodaj.

Venezuelske oborožene sile so v nedeljo uradno priznale podpredsednico Delcy Rodríguez kot začasno voditeljico države. Odločitev je v javni izjavi sporočil obrambni minister, general Vladimir Padrino López, le dan po tem, ko so ameriške specialne enote zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Padrino López je poudaril, da Rodríguez prevzema vodenje države v skladu z ustavnimi določili o nasledstvu v primeru odsotnosti predsednika. Dogodek predstavlja kritičen preobrat v venezuelski politični krizi, saj vojska, ki je bila ključni steber Madurovega režima, ohranja kontinuiteto oblasti pod vodstvom njegove najožje sodelavke. Razmere v državi ostajajo napete, medtem ko mednarodna javnost z zanimanjem spremlja odziv preostalih državnih institucij na aretacijo Madura s strani tujih sil in posledično vzpostavitev novega začasnega vodstva.

Venezuelsko vrhovno sodišče je podpredsednici države Delcy Rodríguez odredilo prevzem funkcije začasne predsednice države, potem ko so ameriške sile v obsežni operaciji zajele Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh napada na venezuelskem ozemlju, v katerem sta bila Maduro in Floresova pridržana ter prepeljana iz države. Rodríguez, ki v venezuelski vladi opravlja tudi funkcijo ministrice za finance in nafto, je aretacijo označila za grobo kršitev mednarodnega prava in zahtevala takojšnjo izpustitev odstavljenega voditelja. Nova začasna predsednica velja za nepopustljivo socialistično voditeljico in tesno zaveznico pokojnega Huga Cháveza. V svojem prvem nagovoru je napovedala upor proti ameriškemu posredovanju in poudarila, da Venezuela ne bo klonila pod pritiski Washingtona. Razmere v državi ostajajo izredno napete, saj gre za neposreden vojaški poseg Združenih držav Amerike, ki je povzročil zamenjavo oblasti v tej z nafto bogati južnoameriški državi.

Venezuelske oborožene sile so uradno izrazile podporo podpredsednici Delcy Rodríguez, ki jo je vrhovno sodišče po domnevni ugrabitvi predsednika Nicolása Madura s strani Združenih držav Amerike imenovalo za začasno predsednico države. Rodríguez, ki v venezuelskem političnem vrhu velja za ključno zaveznico dosedanjega sistema, je državljane pozvala k uličnim protestom, hkrati pa poudarila, da Nicolás Maduro ostaja edini legitimni predsednik Venezuele. Odločitev vojske, da podpre podpredsednico, utrjuje njen položaj v času hude politične negotovosti. 56-letna političarka, ki jo Maduro zaradi njene nepopustljivosti imenuje "tigrica", predstavlja kontinuiteto socializma 21. stoletja. Čeprav je ameriški predsednik Donald Trump navajal, da naj bi bila Rodríguez pripravljena na sodelovanje z Washingtonom, njeni javni nastopi, v katerih nastopa skupaj z notranjim ministrom Diosdadom Cabellom in obrambnim ministrom Wladimirjem Padrinom Lopezom, kažejo na odločen upor proti zunanjim pritiskom. Razmere v državi ostajajo napete, saj se kljub imenovanju začasnega vodstva nadaljujejo prizadevanja ZDA za spremembo režima.